Krompir ima bogato hranilno vrednost in vsebuje zaščitne snovi, vitamine in minerale. Krompir so tako kot paradižnik, ki je njegova botanična sestra, »odkrili« v 16. stoletju v Južni Ameriki. Zapisi in stare slike iz časov Inkov dokazujejo, da je njegova zgodovina še daljša. Indijanci naj bi ga poznali že vsaj šest tisočletij.
Zgodovina krompirja
Po zapisih naj bi krompir iz Južne Amerike prinesli na staro celino španski osvajalci in zato so bila tudi prva evropska krompirjeva polja v Španiji ob reki Guadalquivira. V Evropi se je le počasi uveljavljal zaradi nezaupanja, nepoznavanja in predsodkov. Njegovo prehransko vrednost je med prvimi spoznal Friedrich Veliki, ki ga je delil svojim podložnikom. Pruski kmetje so morali po njegovem ukazu z njim zasaditi del njiv.
Podoben ukaz je izdala tudi ruska carica Katarina Velika, predvsem zato. da bi ublažila lakoto. S spoznavanjem njegove prehranske vrednosti, možnosti priprave številnih okusnih jedi in s pospeševanjem pridelovanja, se je njegova uporaba močneje širila v 18. stoletju. Tako se je v Evropi uveljavil kot vsakdanja hrana, v marsikateri družini je nadomeščal kruh. Svojo priljubljenost je ohranil vse do danes.
Prehranska vrednost krompirja
Zaradi njegove široke uporabnosti, bogate hranilne vrednosti in naših prehranskih navad ga porabimo veliko. Mnogi so o njegovi hranilni vrednosti slabo poučeni, predvsem so prepričani, da krompir redi, kar pa ni res. Vsebuje namreč le 22 odstotkov suhe snovi – predvsem škroba in kar 78 odstotkov vode. Njegova energijska vrednost je za dve tretjini nižja od enake količine kruha in sicer ima 100 gramov krompirja le 285 kJ (68 kkal). To pa velja le za kuhan krompir. Prazen, ocvrt ali pire krompir pa imajo zaradi dodatkov, predvsem maščob, višjo energijsko vrednost. Krompir vsebuje približno 15 odstotkov ogljikovih hidratov, 2,5 odstotka balastnih snovi in 2 odstotka beljakovin, ki imajo veliko biološko vrednost. Sestavljene so namreč iz vseh nujno potrebnih (esencialnih) aminokislin, ki jih mora človekovo telo dobiti s hrano, ker jih samo ne more tvoriti.
Krompir je bogat z vitamini in minerali
Poleg naštetih hranilnih snovi so v krompirju tudi pomembne zaščitne snovi, minerali in vitamini. V 100 g krompirja je 350 mg kalija, 10 mg kalcija, 45 mg fosforja, 25 mg magnezija in 0,7 mg železa. Krompir je pomemben vir vitamina C, vsebuje tudi vitamine BI, B2, niacin in nikotinsko kislino. Od vseh vitaminov je v njem največ vitamina C, ki ga surov krompir vsebuje povprečno 22 mg v 100 g. Ta količina se spreminja odvisno od sorte, letnega časa, načina in časa skladiščenja in načina priprave. Z uživanjem krompirja pokrijejo na evropskem jugu 10 odstotka in na severu kar 50 do 60 odstotkov potreb po vitaminu C v človekovi prehrani.
Jedilna vrednost krompirja
Zaradi različnih prehranskih navad ljudi, imajo v različnih krajih prednost različne sorte krompirja, ki se po jedilni kakovosti med seboj zelo razlikujejo. Jedilno kakovost krompirja opredeljujemo z njegovimi lastnostmi pri toplotni obdelavi in sicer razkuhavanje, čvrstost (konsistenca), moknatost, vlažnost, sestava (struktura) in okus. Po teh lastnostih delimo sorte krompirja v štiri uporabne tipe: A, B, C in D.
