Stres je stanje v organizmu, kadar je človek izpostavljen hudemu, neprijetnemu ali tesnobno zbujajočemu položaju. Pretiran ali dlje časa trajajoč stres ali jeza sta poglavitna vzroka motenj v delovanju jeter. Poleg tega kronični stres vpliva tudi na zmanjšano delovanje imunskega sistema. Nekatere raziskave kažejo, da je prav stres, ki je posledica psihičnih pritiskov ali preobremenitev, v 80 % vzrok vseh rakavih obolenj.
Kaj se dogaja pri stresu?
Avtonomno živčevje, ki uravnava take življenjske funkcije, kot je na primer bitje srca, uravnava tudi odziv na stres, ki je star kot človeštvo. Kadar se soočimo z grozljivim ali živce parajočim položajem, avtonomno živčevje prevzame pobudo in sproži zaporedje dogodkov, znanih kot odziv pobegni ali spopadi se. Nadledvične žleze pričnejo izločati kortikosteroide oziroma stresne hormone, ki spodbudijo telo k delovanju. Krvni tlak se poveča, srce hitreje črpa, kri se preusmerja od trebušnega predela proti nogam, da bi lahko hitreje tekli. Zenice se se razširijo, da spustijo v oko več svetlobe, zato da bi lažje gledali v temi.
Stres škoduje zdravju
Stresna hormona adrenalin in kortizol sta pri trajnih obremenitvah lahko vzrok za veliko zdravstveno škodo in škodljivo vplivata na naše zdravje. Adrenalin povzroča hitrejše bitje srca in zoženje žil, zaradi česar se poveča nevarnost srčnega infarkta ali možganske kapi. Kortizol spodbuja presnovo in veča apetit, kar vodi do prevelike telesne teže in z njo povezane nevarnosti sladkorne bolezni.
Poiščite razloge za stres
Ljudje, ki se čutijo stalno preobremenjeni, bi morali svoj stres analizirati, ugotoviti njegove vzroke in poiskati načine, kako ga zmanjšati in odpraviti. Med najnevarnejše povzročitelje spadajo smrt partnerja ali otroka, trajne poškodbe in nevarne bolezni, izguba delovnega mesta ter za nekatere tudi poroka in nosečnost.
Stopnje stresa
Stresna reakcija se vedno odvija v treh stopnjah:
- alarm – telo izloči stresne hormone, ki pospešijo dihanje in utrip srca, povzročijo tudi močnejše potenje;
- upor – da bi človek lahko jasno mislil, mora organizem zbrati vse moči, da stresne hormone razgradi in prepreči breme;
- izčrpanost – ko stres mine in jo premagamo, je organizem utrujen in potrebuje novo energijo, da se pripravi na nove napore.
Vpliv stresa na bolezni srca
Med stresom in boleznimi srca obstaja velika povezava. Vemo, da akutni in kronični stres močno vplivata na srce. Slednje zato omaga, se izčrpa. Počasi ga spravi v stanje, da ne zmore več delati, kot bi moralo. Stresorjem takoj odgovori s hitrejšim bitjem. Če smo telesno bolje pripravljeni, potem to laže prenesemo. Če pa nismo ali smo starejši in že imamo nekoliko ateroskleroze in malo zožene žile, nam lahko stres hudo prizadene srce.
Posledice so najmanj napadi bolečin pri srcu in angina pektoris, infarkt ali srčna kap. Za mlade ljudi posamezni stresi niso zelo nevarni za zdravje. Če pa se nadaljujejo, se lahko poslabša majhna napaka na srcu ali ostane tlak trajno visok. Tisti, ki se redno ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi, so bolj zdravi, imajo nižji krvni tlak in višjo koncentracijo dobrega holesterola v krvi. Pri mnogih telesna vadba zmanjšuje stres.
Kronični stres
Pretiran ali dlje časa trajajoč stres ali jeza sta poglavitna vzroka motenj v delovanju jeter. Poleg tega kronični stres vpliva tudi na zmanjšano delovanje imunskega sistema, zlasti v mestnih naseljih industrijsko razvitih družb, kjer vse teče z izrazito naglico. Nekatere raziskave kažejo, da je prav stres, ki je posledica psihičnih pritiskov ali preobremenitev, v 80 % vzrok vseh rakavih obolenj. Ljudje največkrat potlačimo svoj bes, strah in druga negativna čustva, kar povzroči še dodatno sprostitev močnih hormonov (adrenalin, kortizol) in drugih snovi v krvnem obtoku. Te snovi se spremenijo v različne toksične proizvode, ki zastrupljajo naše telo, zatrejo imunsko sposobnost in preprečijo normalno delovanje drugih vitalnih funkcij.
