Visok krvni tlak

Povišan krvni pritisk – kakšno škodo povzroča?

Visok krvni tlak (hipertenzija) je kronično zdravstveno stanje, pri katerem je zvišan krvni tlak v arterijah. Visok krvni tlak povzroči, da se arterije preveč raztegnejo. Raztegnjene arterije lahko na stenah ustvarijo brazgotine, v katere se kasneje nalagajo holesterol, kalcij ali krvne celice.

Kopičenje teh »naplavnin« lahko blokira vaše arterije, zato se zmanjša pretok krvi po celem telesu. To lahko še dodatno obremeni srce, ki mora zato delati še močneje, da lahko pošlje kri na različne dele vašega telesa. To lahko med drugim poveča možnosti za druge zaplete, kot je npr. možganska kap.

Kakšno škodo povzroča visok krvni tlak?

1. Škoda na arterijah (žilah)

• Zdrave arterije so prožne, močne in elastične. Njihove notranje stene so gladke, tako da lahko kri teče prosto in zagotavlja vitalnim organom in tkivom ustrezna hranila in kisik. Visok krvni pritisk čez čas povzroči, da se arterije zožajo, zgostijo in otrdijo, saj se na njihovih stenah začnejo nabirati razni ostanki (holesterol, kalcij). Ta proces strjevanja arterij imenujemo arteroskleroza. Bolj, kot se povečuje nalaganje ostankov na stene, bolj se ožajo žile in težji je krvni pretok. To zmanjša količino krvi, ki prinaša hranila in kisik v srce, možgane in druga tkiva.
• Ko arterije postanejo preozke, da bi lahko dobavljale dovolj krvi za normalno delovanje srca, takrat govorimo o kronarni bolezni srca in ožilja. Ko krvne žile ne zmorejo zagotoviti dovolj krvi za srce, lahko v srčni mišici pride do krčev. To lahko povzroči srčne bolečine, ki se imenujejo angina.
• Vse te težave vodijo v povečano tveganje za kap in srčni napad. Ljudje s povišanim krvnim tlakom imajo 7x večjo možnost za srčno kap v primerjavi s tistimi, ki imajo krvni tlak pod nadzorom.

2. Škoda na srcu

• Visok krvni tlak povzroči, da mora srce delati močneje, da potiska kri skozi zožene krvne žile. Bolj, ko postajajo stene žil debelejše, močneje mora srce delati. Čez določen čas, srce ni več zmožno poganjati krvi dovolj učinkovito. To lahko vodi do kongestivnega srčnega popuščanja, stanja, ko srce bije neučinkovito. To stanje povečuje tveganje za srčni napad, srčno popuščanje in nenadno srčno smrt.

3. Škoda na možganih

• Možganska kap. Do kapi pride, ko del vaših možganov ne dobi dovolj kisika in hranilnih snovi – zaradi tega te možganske celice odmrejo. Visok krvni tlak lahko povzroči nastanek krvnih strdkov v arterijah, ki potujejo v možgane, blokirajo pretok krvi in povzročijo možgansko kap.
• Demenca je bolzen možganov, ki ima posledice pri razmišljanju, govorjenju, spominu, vidu in gibanju. Obstaja več vzrokov demence. Eden od razlogov, vaskularna demenca, je lahko posledica zoženja in zamašitev arterij, ki oskrbujejo možgane s krvjo. Lahko je tudi posledica kapi in prekinitve pretoka krvi v možgane. V obeh primerih je krivec visok krvni tlak.

4. Škoda na ledvicah

• Ledvice filtrirajo odvečno tekočino in odpadke iz krvi. Proces, ki je odvisen od zdravih krvnih žil.
• Odpoved ledvic: Visok krvni tlak je najbolj pogost vzrok za odpoved ledvic. Vzrok je zato, ker lahko poškoduje velike arterije, ki vodijo v ledvice in tudi majhne krvne žile znotraj ledvic. Zaradi poškodb ledvice ne morejo več učinkovito filtrirati odpadkov iz krvi. Zato se lahko v ledvicah akumulirajo nevarne tekočine in odpadki.
• Brazgotinjenje ledvic (glomeruloskleroza) je poškodba ledvic z nastankom brazgotin. Glomerula so drobni skupki krvnih žil v ledvicah, ki filtrirajo tekočine in odpadke iz krvi. Brazgotinjenje prej ali slej vodi do odpovedi ledvic.

5. Škoda na očeh

• Poškodbe očesnih krvnih žil (retinopatija). Visok krvni tlak lahko poškoduje žile, ki oskrbujejo kri v mrežnici, kar povzroči retinopatijo. To stanje lahko povzroči krvavitve v očesu, zamegljen vid in popolno izgubo vida. Če imate sladkorno bolezen in visok krvni tlak, ste še v večji nevarnosti.

6. Učinek na spolno delovanje

• Približno 25% moških z visokim krvnim tlakom ima težave s spolnim delovanjem. Visok krvni tlak čez čas povzroči poškodbe na stenah krvnih žil, ki se zožijo in omejujejo krvni pretok. To pomeni manjši pretok krvi do penisa, kar otežuje doseganje in ohranjanje erekcije – pogosto govorimo o erektilni disfunkciji. Težava je precej pogosta, predvsem med moškimi, ki ne zdravijo svojega visokega krvnega tlaka.
• Tudi ženske lahko prizadane spolna disfunkcija kot stranski učinek visokega krvnega tlaka, ki lahko zmanjša pretok krvi v nožnico. Za nekatere ženske to vodi v zmanjšanje spolne želje ali vzburjenja, suhost nožnice ali oteženo doseganje orgazma.

Vrednosti krvnega tlaka vedno podvajamo z dvema številkama:

• Sistolični krvni tlak (višja vrednost meritve) je tlak v arterijah, ko se srce skrči
• Diastolični krvni tlak (nižja vrednost meritve) je tlak v arterijah, ko se srce sprosti.

Vrste hipertenzije

• Primarna (osnovna) hipertenzija:
  Pri večini odraslih ne najdemo razpoznavnih vzrokov za visok krvni tlak. Ta vrsta visokega pritiska, ki se imenuje osnovna ali primarna hipertenzija, se postopoma razvije v več letih.
  
• Sekundarna hipertenzija:
  Pri okoli 10% povišan pritisk povzroča druga bolezen. V telesu, ki ni neposredno povezana s krvnim tlakom. V takih primerih je treba zdraviti osnovni vzrok te bolezni, povišan krvni tlak pa se kasneje sam povrne v normalne vrednosti. Različna bolezenska stanja lahko vodijo do sekundarne hipertenzije, težave z ledvicami, tumor nadledvičnih žlez, težave s ščitnico, prirojene napake v krvnih žilah, kronično uživanje alkohola.

Dejavniki tveganja – kaj vse povzroča povišan krvni pritisk?

Naslednji dejavniki povečujejo tveganje za nastanek visokega krvnega tlaka.

• Starost. Tveganje za nastanek hipertenzije narašča s starostjo. Pri moških se običajno težave začnejo po 45 letu, pri ženskah pa kasneje – po 65 letu starosti.
• Dednost. Če imajo vaši starši ali bližnji sorodniki povišan pritisk, je večja verjetnost, da bo ta težava doletela tudi vas.
• Prekomerna teža ali debelost. Večja telesna teža pomeni, da mora telo dobivati več krvi, kisika in hranil do vaših tkiv. Zaradi tega se količina krvi v vaših žilah poveča in s tem tudi pritisk na stene arterij.
• Fizična neaktivnost. Neaktivni ljudje imajo višji utrip srca. Višji kot je utrip, bolj trdo mora delati vaše srce pri vsakem utripu. Pomanjkanje fizične aktivnosti prav tako povečuje tveganje za prekomerno težo.
• Kajenje. Kajenje ali žvečenje tobaka trenutno dvigne krvni tlak. Poleg tega snovi v tobaku uničujejo stene vaših arterij.
• Preveč soli v prehrani. Zaradi preveč dnevno zaužite soli naše telo zadržuje tekočine, kar povzroči povišan krvni tlak.
• Premalo kalija v prehrani. Kalij pomaga uravnotežiti količino natrija v vaših celicah. Če vsakdanja prehrana ne vsebuje dovolj kalija, se začne natrij kopičiti v krvi – posledica je povišan krvni tlak.
• Premalo vitamina D. Vitamin D vpliva na proizvodnjo encima v ledvicah, ki vpliva na krvni tlak.
• Pitje preveč alkohola. Redno pitje alkohola lahko dramatično poviša krvni tlak. Povzroči lahko tudi srčno popuščanje in privede do kapi. Preveč alkohola lahko prispeva k visoki ravni triglicenidov, raka in drugim boleznim.
• Premalo magnezija. Magnezij direktno vpliva na zmožnost celic, da uporabijo kalij, kar prav tako povzroči sprostitev arterij. Nizka vrednost kalija lahko pripelje do stanja visokega krvnega tlaka. Toda celo zadosten vnos kalija ne more normalizirati krvnega pritiska, če je v telesu premalo magnezija. Brez dovolj magnezija v telesu, ne moremo pričakovati normalnega krvnega tlaka.