Toksini

Marsikdo sploh ne ve, da so v njegovem organizmu tudi različne strupene snovi. Telesu sovražni toksini so lahko neprebavljeni ostanki hrane, kemikalije ali strupene snovi, ki jih telo samo proizvaja pri dihanju in presnovi. Strokovnjaki ocenjujejo, da se lahko v organizmu nabere do nekaj kilogramov teh odpadnih snovi na leto.

Kako toksini pridejo v naše telo?

Toksini lahko prodrejo v organizem s hrano (na primer s pesticidi ali antibiotiki, ki jih uporabljajo pri pridelovalci hrane), z zdravili, dihanjem (cigaretni dim, izpušni plini, hlapi topil za barve), skozi kožo (iz oblačil, kozmetičnih sredstev), s sevanjem (sonce, radioterapija), z vodo, ki vsebuje nitrite in težke kovine (svinec, kadmij…) Dodatni faktorji, kot sta stres in pomanjkanje spanja, lahko povzročijo nastanek škodljivih snovi, ki jih poznamo pod imenom prosti radikali. Običajno je za navzočnost toksinov v organizmu krivo kombinirano delovanje številnih faktorjev. Tudi če ena vrsta strupene snovi še ne povzroči težav organizmu, pa je problem skupna količina škodljivih snovi, s katerimi se mora naš organizem spopadati vsak dan.

Preobremenjenost telesa s toksini

Organi, ki čistijo organizem, to so ledvice in jetra, imajo veliko dela, da očistijo telo strupenih snovi. Če pa količina toksinov preseže količino, ki jo je organizem še sposoben izločiti, se začnejo strupi skladiščiti kot odpadni material v organih, sklepih in veznem tkivu. Čez čas lahko te snovi povzročijo zdravstvene težave, saj preobremenjeni imunski sistem ne more več pravilno delovati.

Organizem, ki dobro funkcionira, se bo sam znebil strupenih snovi in kemikalij. Imunski sistem je namreč sposoben razlikovati med elementi, ki sodijo v organizem, in med tistimi, ki so mu tuji. Snovi, ki jih prepozna kot tuje, bo izločil iz organizma po najbližji »poti«. Če pogoltnemo kovanec, se bo ta kaj kmalu pojavil v školjki. Če imamo vročino, se bodo toksini izločili z znojenjem, prav tako je pri driski, ki je fizična reakcija na navzočnost škodljivih bakterij v črevesju in jih organizem izloči.

Podobno ravna zdrav imunski sistem s celicami, ki so mutirale; uniči jih in odstrani. Imunski sistem pa ne deluje pri vseh ljudeh enako, njegovo delovanje je odvisno predvsem od genetske zasnove, od količine kemikalij v okolju, kjer posameznik živi in od stopnje zaščitenosti organizma pred kemikalijami. Zato je tudi dovzetnost posameznika na vpliv kemičnih snovi iz okolja različna. Nekateri ljudje morda ne bodo nikoli čutili posledic, medtem ko lahko drugi trpijo zaradi glavobolov, utrujenosti in ekcemov.

Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim snovem lahko povzroči raka. Pogosto obstaja povezava med načinom življenja, prehrano in tipom raka. Povezava med kajenjem in pljučnim rakom je splošno znana, manj znana pa je povezava med uporabo saharina in rakom na mehurju.

Razstrupimo organizem

Bolj preprosto in zdravo je težave preprečevati, kot pa zdraviti njihove posledice. Simptomi, ki kažejo na navzočnost toksinov v organizmu, so tudi bela obloga na jeziku, temni kolobarji pod očmi, bele lise na nohtih, rane, ki se slabo celijo, suha koža in.lasje, močan telesni vonj in slab zadah iz ust, neobičajno krčenje (trzanje) očesnih mišic, motnje spomina, kronična utrujenost … Tri stvari lahko naredimo, da bi se izognili zdravstvenim težavam zaradi toksinov: razstrupimo ali očistimo organizem, zavarujemo organizem pred strupenimi snovmi in se jim poskušamo izogniti v največji možni meri. Številni zdravniki in znansteniki so si edini, daje odstranjevanje strupenih snovi iz organizma pogoj za zdravo in dolgo življenje.

Organizem lahko razstrupimo z obiskovanjem savne, uporabo klorofila, alg, pitjem koprivnega čaja ali različnih mešanic zelišč, ki imajo čistilni učinek. Z vsem tem pomagamo organizmu pri procesu razstrupljanja. Ena najstarejših in najučinkovitejših metod je mešanica zelišč po stari formuli kanadskih Indijancev Ojibwa. Ti so že takrat razumeli bolezen kot posledico nakopičenih strupov v organizmu. Zato so, ko so zboleli, uživali zeliščno mešanico za čiščenje organizma.

Vse naravne metode za ponovno vzpostavitev zdravja se opirajo na načelo vrnitve k naravi, pa naj gre za prehrano, dihanje, vadbo, kopanje ali uporabo različnih pomagal za odpravo strupenih snovi iz organizma.

Razstrupljanje s pomočjo antioksidantov

Naše telo se z antioksidanti brani pred nenehnim udarom prostih radikalov. Več vrst jih je in eni preprečujejo nastajanje prostih radikalov, drugi jih lovijo in jih onemogočajo, tretji popravljajo ali odstranjujejo poškodovane biomolekule ter tako preprečujejo in zmanjšujejo nastalo škodo. Količina antioksidantov se s starostjo in zaradi kroničnih bolezni zmanjšuje. Posledice pomanjkanja antioksidantov so staranje, degenerativne bolezni, rak, sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, pljučne bolezni, obolenja osrednjega živčevja, vnetje črevesja …

Najpomembnejši antioksidanti:

  • Fitonutrienti – Nahajajo se v sadju, zelenjavi in žitu in jim dajejo barvo in okus.
  • Karotenoidi – To so v maščobah topna rastlinska barvila, ki so zelo močni antioksidanti. Znanih je okoli 600 karotenoidov, 50 jih je v sadju in zelenjavi. Najbolj znani so likopen, lutein, alfa in beta karoten. Vsi krepijo obrambni sistem in zmanjšajo pojavnost tumorjev.
  • Flavonoidi – To so vodotopna rastlinska barvila v zelenjavi in sadju. So močnejši antioksidanti od vitaminov C in E. Preprečujejo oksidacijo nevarnega holesterola LDL. Poznamo več vrst flavonoidov, nekateri izmed njih zavirajo razmnoževanje stafilokokov, zmanjšujejo pojavnost raka na želodcu in pljučnega raka, preprečujejo okvare DNK in upočasnijo razvoj arteroskleroze … Flavonoidi v rdečem grozdju, borovnicah in črnem ribezu varujejo žile, povezujejo beljakovine v mehkih tkivih in kosteh.
  • Izoflavoni – Podobni so flavonoidom in se v telesu spremenijo v snovi, ki so podobne ženskim spolnim hormonom in preprečujejo bohotenje rakastih celic pri raku dojke in prostate.
  • Vitamini A, E in C – Vitamina A in E sta topna v maščobah. Vitamin A uničuje karcinogene celice in varuje pred poškodbami kože, varuje tudi mrežnico. V maščobi topnih vitaminov naš organizem ne more absorbirati, če s hrano ne dobimo dovolj maščob, zato lahko dieta z malo maščobami hitro povzroči pomanjkanje v maščobi topnih vitaminov. Vitamin E preprečuje nastanek sive mrene, spodbuja obrambne mehanizme organizma, varuje pred številnimi vrstami raka in zmanjšuje nevarnost infarkta. Vitamin C je topen v vodi in ščiti druge antioksidante. Preprečuje nastanek nitrozaminov, ki povzročajo raka. Njegova pomembna lastnost je, da preprečuje oksi-dacijo nevarnega holesterola LDL in tako zmanjšuje nevarnost infarkta.
  • Omega 3 nenasičene maščobne kisline -Iz njih se tvorijo hormonom podobne snovi, ki uravnavajo skoraj vse funkcije v telesu. Tako uravnavajo delovanje srčno žilnega sistema in ledvic, prebavnega sistema, želodčnih sokov, zdravljenje in celjenje ran vključno s celičnimi delitvami, imunskega sistema (vključno z odzivi na alergije, vnetnimi procesi, vročino in nadzorom bolečine), živčnega sistema (vključno z regulacijo živčnega obtoka v možganih), reproduktivnega sistema (vključno s porodom in menstrualnimi krči). Omega 3 maščobne kisline uravnavajo tudi telesno temperaturo in pritisk tekočin v očesu, ušesih in sklepih. Poleg tega spodbujajo delovanje drugih antioksidantov v telesu, zmanjšujejo posledice možganske kapi in normalizirajo sladkor v krvi.
  • Glutation – Nastaja v jetrih iz treh aminokislin, krepi imunski sistem in je zelo pomemben za razstrupitev organizma, saj odstranjuje težke kovine in veže nase strupe. Varuje nas tudi pred škodljivimi učinki sevanja, kajenja, smoga in alkohola.

Pomanjkanje antioksidantov je neravnotežje med antioksidanti in prostimi radikali

Do tega lahko pride zaradi pomanjkanja antioksidantov v naši prehrani, zaradi prevelikih psihičnih in fizičnih obremenitev, kroničnih bolezni, ki povzročijo večjo potrebo po antioksidantih ali pa zaradi bolezni, ki zmanjšajo sposobnost organizma, da absorbira antioksidante iz hrane (kronova bolezen, kolitis…). Vse manj antioksidantov v živilih, ki jih uživamo, je po mnenju znanstvenikov glavni razlog za srčno žilne, degenerativne in rakave bolezni ter prezgodnje staranje.

Kako se izogniti toksinom?

Toksičnim snovem v našem okolju se lahko do določene mere izognemo. Z zrakom, ki ga dihamo, ne moremo veliko storiti, lahko pa se izogibamo zakajenim prostorom in tudi sami ne kadimo. Strupenim snovem v hrani se lahko delno izognemo tako, da uživamo organsko hrano, ki ni bila pridelana z uporabo pesticidov in ni bila tehnološko predelana. Izogibati bi se morali tudi snovem, za katere že vemo, da nam povzročajo alergije. Vedno bi se morali izogibati vsemu, kar bi nam morebiti lahko povzročalo težave: hrani, na katero smo alergični, čistilom, praškom, oblačilom in rastlinam, ki nam povzročajo alergije, obisku solarija ali stiku z določenimi gradbenimi materiali. Težave nam lahko povzročajo različna škodljiva polnila za zobe, celo pitna voda, ki lahko vsebuje nitrate in težke kovine, kot sta svinec in kadmij.

 

 

Scroll to Top